Mala italijanska uš, ki je ni bilo
Alfa Romeo
Mala italijanska uš, ki je ni bilo
Sledi nam na
  
Deli zgodbo na
06.02.2021 08:04

Leta 1960 so pri Alfi sestavili prototip Tipo 103, ki bi lahko močno spremenil potek italijanske avtomobilske zgodovine.

Artur Švarc

Alfa Romeo se je šele 1971 podal na pot malih osebnih vozil z Alfasudom, ki je bil tudi prva Alfa s sprednjim pogonom. Za nekatere pravoverne Alfiste smrtni greh, a blasfemično razmišljanje so Italijani začeli že vsaj 15 let prej.

Po drugi svetovni vojni se je Alfa od butičnega proizvajalca preusmerila v potrebe za široke množice. V petdesetih letih so predstavili 1900, prvo Alfo, narejeno na tekočih trakovih in 1954 je na ceste zapeljala tudi prva Giulietta.

Mala italijanska uš, ki je ni bilo

Aprila 1954 je na torinskem avtosalonu Rudolf Hruska, novi tehnični direktor Alf z glavnim inženirjem Giuseppejem Busso, debatiral o možnostih, da bi pri Alfi podobno kot pri Finmeccanici, kjer je do takrat deloval kot svetovalec, razvili majhen subkompaktni avto. Tudi Busso se s to idejo ni srečal prvič. Prvi koncept mikro avtomobila je zasnoval 1946, ko je bil še pri Ferrariju, drugega pa 1948, ko je že bil pri Alfi.

Tretji koncept Projekt 13-61 je nastal 1952 in sicer je bil to malček s spredaj nameščenim dvovaljnikom in sprednjim pogonom. Busso je pozneje večkrat omenil, da če bi šefi imeli razumevanje za ta projekt, bi Alfa lahko 1956 izdala prvi tak avto na svetu, štiri leta pred Minijem.

Septembra 1956 je Busso spet sedel pri šefih, ki so odobrili nov projekt, ki pa je smernice dobil šele 1957. Od predlaganega zračnega hlajenja, bokser motorja in sprednjega pogona je ostal le slednji, motor bo štirivaljni in 900-kubični. Prve skice so nastale januarja 1958.

Mala italijanska uš, ki je ni bilo

Hruska je februarja istega leta določil, da morajo biti načrti končani do decembra 1958, proizvodnja pa se bo začela 1961. Oktobra tega leta je Hruska nenadoma zapustil Alfo, izvršni direktor pa je avtomobilu dal ime Projetto V (pozneje Tipo 103) in željo po 850-kubičnem motorju. Isti mesec je zaradi carinskih omejitev Alfa Romeo podpisal pogodbo z Renaultom, po kateri bodo v Italiji proizvajali Renault Dauphines in Renault 4 v zameno za Renaultovo distribucijo Alf po Franciji. Prvi Dauphine je tekoče trakove zapustil 4. junija 1959, proizvodnja pa je trajala vse do 1966.

Prototip Tipo 103 je bil narejen 1960, prva cestna testiranja pa so zavlekla v 1962.

Do tu je bilo še vse lepo in prav. Avto, ki je dobil vzdevek Pidocchio ali po naše uš, je bil zgrajen iz enotne školjke, v dolžino je meril 3,63 metra in tehtal 725 kilogramov. Šlo je za klasično limuzino, s neodvisnim vzmetenjem spredaj in zadaj z amortizerji, spredaj s kolutnimi in zadaj z bobnastimi zavorami. Nenavadno pri vsem skupaj je bilo, da je bilo zadnje vzmetenje električno nastavljivo. Za pogon so uporabili prirejeni Alfin štirivaljnik z dvema odmičnima gredema, z aluminijasto glavo in prostornino 896 cm3. Prečno nameščeni motor je premogel 38 kW (51 KM) pri 5500 vrtljajih, moč je na sprednja kolesa prenašal v blok dodani štiristopenjski sinhronizirani menjalnik.

Mala italijanska uš, ki je ni bilo

Avto je zmogel 139 km/h, za kilometer z mesta je potreboval 41,2 sekunde.

Potem pa se je vmešalo vodstvo podjetja. Pri Alfa Romeu so vstopne avtomobile proizvajali po Renaultovi licenci in za lastni model ni bilo potrebe, zato so se raje usmerili v bolj profitabilne avtomobile srednjega in višjega razreda. Eden od razlogov, čeprav nikoli potrjen, pa naj bi bil tudi gentlemanski dogovor s Fiatom, da Alfa ne bo posegala v segment malih avtomobilov, kjer je vladal Fiat, Fiat pa v zameno ne bo drezal v srednji in višji razred.

A mala uš seveda ni šla v pozabo. Če vas avto na kaj spominja, imate prav. Oblikovne poteze male škatlice so uporabili pri poznejših Alfah, nesporno pa je Giullia, ki je prišla na trg 1962, praktično po proporcih spremenjen Tipo 103.

Tipo 103 niso spregledali niti pri Renaultu. Značilna V-oblika motornega pokrova in škatlasta oblika se je znašla 1962 na Renaultu 8, le da je imel ta motor zadaj.

Šele desetletje pozneje je Alfa Romeo šla po poti, s katero bi 10 let prej resno ogrozila Fiata 500 in podobne malčke na evropskih cestah in rodil se je Alfasud, najbolj prodajana Alfa vseh časov.

Edini prototip 103 skupaj s tremi motorji je ohranjen v muzeju v Areseju, kjer so jo pred dvema letoma restavrirali in predstavili skupaj z nekdanjimi inženirji.

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.
© Copyright 1999-2021 Avtomanija