Prvi radikalno drugačen dirkalnik
Alfa Romeo P3
Sledi nam na
  
Deli zgodbo na
24.07.2021 01:50

Alfa P3 je v svoji dobi postavila nove mejnike v dirkanju in zmagala praktično na vseh dirkah, na katerih se je pojavila.

Artur Švarc

Tovarna Alfa Romeo je bila prisotna v dirkanju že od samih začetkov, pa tudi uspehi niso izostali. Dvajseta leta prejšnjega stoletja je vladal Tipo A, ki pa je bil do 1930 že precej zastarel avto, zato je Vittorio Jano 1931 začel delati na nasledniku.

Jano se je zakopal med papirje in zrisal nekaj povsem novega. Če je imel Tipo A precej kompliciran pogon z dvema vrstnima motorjema, povezanima z več menjalniki, je imel Tipo B, kot se je projekt sprva imenoval, enostaven vrstni osemvaljnik z dvema blokoma, aluminijasto glavo in vsaka s svojo odmično gredjo v glavi. Gorivo sta zagotavljala dva uplinjača, ki sta jima pomagala dva Rootsova kompresorja. V štartu je motor imel 2654 kubikov in pri 5600 vrtljajih razvijal 215 KM.

Štiristopenjski menjalnik je bil z motorjem povezan z večlamelno suho sklopko, zadnji kolesi pa sta poganjali dve pogonski gredi, vsaka svojo. Za menjalnikom je bil neposredno postavljen še diferencial. Tak pristop je Janu omogočil, da je posadil dirkača v sredino med obe gredi in s tem je dobil precej nižje težišče in boljši razpored teže. P3 je imel le 700 kilogramov, zato je zlahka dosegel 232 km/h, najpomembnejše pa je bilo, da je bil neprimerno bolj okreten od predhodnika.

P3 je doživel dirkaško premiero sredi sezone 1932 na domačem dirkališču v Monzi, ki je bilo kombinacija običajne steze in ovala, krog je meril 10 kilometrov. Na 5-urni dirki je od štarta do cilja vodil Tazio Nuvolari, ki je drugouvrščenega Fagiolija s 16-valjnim Maseratijem V5 prehitel za cel krog.

To leto je Alfa slavila še šestkrat, od tega na treh velikih dirkah v Italiji, Franciji in Nemčiji.

Tovarno so v začetku 1933 pričakale hude finančne težave in v Milanu so se odločili, da umaknejo Alfa Corse iz evropskega prvenstva. Na to mesto je prišla Scuderia Ferrari s starejšimi Alfinimi dirkalniki, avgusta 1933 pa je Enzo dobil ključe od garaže, kjer so bili parkirani P3, ki so zamudili prvih 25 dirk sezone. Z nekaj malega izboljšavami in Ferrarijevim logotipom so potem P3 dobili šest od zadnjih 11 dirk sezone.

Z novimi pravili se je prostornina motorja 1934 povečala na 2,9 litra, motor pa je dal od sebe dodatnih 40 konjev. Louis Chiron je dobil VN Francije v Montlheryju, eno najbolj prestižnih dirk v sezoni, bila pa je to prva od še 18 zmag, ki so sledile to leto.

1935 je dobil Enzo Ferrari polna pooblastila za dirkaški program. Z modifikacijami podvozja in zavor, te so dobile hidravliko, je avto sezono pričakal izboljšan, kar pa je bilo vseeno premalo za novo generacijo nemške železnine, kjer so letvico dvignili Auto Unioni in Mercedesi.

Za VN Nemčije na Nurburgringu 1935 je Nuvolari dobil P3 s povrtanim motorjem na 3,1 litra, kar je zadostovalo za 265 konjev moči. Čeprav je v prvih krogih predrl gumo, je Nuvolari uspel ponižati domače tehnično plemstvo. Kljub temu, da je bil avto zdaj tehnično inferioren nemškim, pa je Pe3 dobil še 15 dirk to sezono.

P3 je v treh letih, kolikor je vozil na dirkah, dobil 46 dirk in se vpisal med najboljše dirkalnike vseh časov. Janova vizija je dala izjemno okreten dirkalnik in prvi pravi enosed. Koncept italijanskega genija so v naslednjih letih kopirali vsi, kar je odprlo pot v novo ero dirkanja.

Preživelo je 13 od 15 narejenih Alf P3 med letoma 1932 in 1935. Številka 50006 je bila na primer prodana pri Sothebyju 2017 za več kot 4 milijone evrov. Nekateri lastniki svoje P3 še pokažejo na klasičnih dogodkih kot so Goodwood ali Chateau Impney.

Vzdevek:

Prijava omogoča lažje komentiranje.
© Copyright 2017-2021 NjenAvto